Včeraj sem sedela na delavnici Dobro sem. To je delavnica, kjer ženske predelujemo teme o stresu in o tem kako ravnati, da bolj komuniciramo in reagiramo na dražljaje v okolju. Naši pogovori so sproščeni kot vedno smo klepetulje zašle s poti (ženske na kupu, malo verjetno, da se to ne zgodi). V skupini se počutimo dobro, govorimo o svojih čustvih, strahovih, sramu. Tukaj se počutimo tako sproščeno, da o tem lahko govorimo. Včeraj je bila glavna tema STRAH. To je eno izmed čustvenih stanj, ki zame še danes predstavlja ogromno breme, še posebej za žensko. Strah jo je zase, za svoje življenje, strah jo je za otroka, za njegovo življenje, strah jo je za partnerja, ki izvaja nasilje nad njo. Strah jo je, boji se, ne zmore, ne zna! Kljub temu, da ni sama, da ima okrog sebe ljudi, ki jo poskušajo zaščititi, ampak ona se boji, ona ne zmore... Kako zelo razumem to. Kako dobro to poznam. To je strah, ki ti zleze v kosti in se z dneva v dan kopiči v tebi. Strah je povsod. Občutek ...
Tu si, ker želiš biti. Ker želiš brati, slišati, prisluhniti, deliti in povedati. Tu si, ker se želiš napolniti z energijo, ker potrebuješ zagon in motivacijo, ker želiš krepiti svojo notranjost. Tu si zato, ker ti je všeč. Tu si, ker si dovoliš biti DOVOLJ DOBRA.