DOVOLJ DOBRA

Dovolj dobra sem zato, ker nisem popolna. Ne morem biti, nemogoče je biti. Vse, kar počnem je lahko zame dovolj.  Pri osmih letih sem kot begunka iz Bosne prišla v Slovenijo. Slovenski jezik je bil zame precej velik izziv. Še vedno je, ampak jaz čutim, da sem dovolj dobra v izražanju in pisanju. Čutim, da je moj materni jezik. Saj se veliko lažje izražam, prelijem čustva, misli in razmišljanja v slovenskem jeziku. Verjamem, da delam pravopisne napake, ampak se ne obremenjujem s tem. Včasih sem se, in to močno. V osnovni šoli sem imela veliko tremo in nizko samopodobo. Zaradi tega sem se izogibala ustnemu spraševanju. Raje sem rekla, da ne znam in dobila enko, ter se za pisni del toliko učila, da sem zmogla pisati dovolj dobro oceno. Sem pa vztrajala. Uspela sem zaključiti osnovno šolo in se vpisati v srednjo trgovsko šolo. Tudi tam sem imela nekaj težav. Največ pa težav z nizko samopodobo. Vztrajala sem naprej. Vpisala sem se na izredno smer ekonomski tehnik. Na maturi sem bila odl...

  Vztrajam, ker hočem živeti! Zaslužim si živeti, saj sem zato na svetu. Ampak kako živeti? Sedaj lahko odgovorim kako želim živeti. Morala sem se naučiti tega, morala sem izkusiti manj prijetne občutke, dogodke, prav tako prijetne in lepe občutke. Sedaj lahko izberem kaj želim in česa ne želim... Zaradi mojih življenjskih izkušenj lahko pišem in govorim. Zaradi moje VZTRAJNOSTI in POGUMA sem premagala velike ovire. Ta vztrajnost me je pripeljala do točke zadovoljstva in zavedanja, da sem dovolj dobra taka kakršna sem. Dovolj dobra kljub nepopolnosti. In zakaj smo nepopolni? Zato, ker ne sledimo pričakovanjem družbe, družine, partnerjem, šefom? Ali zato, ker smo kršili pravila, ki so nam postavljena, ali moralne vrednote, običaje? Ali obstajajo popolni ljudje? Kakšni so? Jaz ne poznam takih. Menim, da ni popolnega človeka. Pomembno je, da smo dovolj popolni zase, za svoje življenjske potrebe in pričakovanja. Dovolj popolni za osebni uspeh. Dovolj popolni za svoj duševni mir. Člo...