Preskoči na glavno vsebino

Mala Emina in Velika Emina

Mala Emina v Bosni in Velika Emina v Sloveniji. 


Včeraj (22.4.2022) je bilo točno 30 let odkar sem v Sloveniji. Leta 92 je mala Emina zbežala iz vojne in prišla s svojo družino v Izolo, na varno okolje, v novo življenje. Mala Emina je doživela veliko neprijetnih trenutkov, veliko strahu, veliko stigmatizacij, veliko sprememb in veliko prilagajanja in soočanja z vedno novimi izzivi. 

Mala in Velika Emina razumeta in poznata občutke neimetja. Razumeta kako je biti v vedno istih oblačilih, razumeta kako je stati v vrsti Rdečega križa in čakati na paket hrane. Razumeta kako je stati pred sošolci s sklonjeno glavo, ker ne pozna dobro jezika. Razumeta kako je skrivati nasmeh, zaradi "škrbavih" zobkov, razumeta kako je, ko nekdo kaže nate s prstom, ko te ne sprejema, ko se te izogiba. Razumeta posledice selitve. Razumeta kako je živeti v nezdravih družinskih odnosih, razumeta kako je živeti z občutkom krivde. Veliko tega razumeta.

Mala Emina je preveč strahu doživela, in ta jo spremlja še vedno. Kljub temu se mala Emina ne preda! Mala Emina se bori in vztraja! Premaguje vse ovire, prevzema odgovornosti in nosi posledice. Usmerjena je v iskanje rešitve. Mala Emina in Velika Emina sta pogumni, iskreni, odprti in polni ljubezni. Ravno te neprijetne izkušnje so oblikovale osebnost kakršna sem danes. Imam ogromno zmag, pričakujem jih še več. Nisem popolna, sem pa DOVOLJ DOBRA! Dovolj dobra zase 💙 

Vztrajaj, ne predaj se! Življenje je konstantna borba, v njo vstopaj pogumno in odločno, iskreno in spoštljivo 💙 in.. SMEJ SE 😁

Oznake:

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Moj začetek

Moj začetek, moj prvi blog, moje misli in razmišljanja, moja doživetja sedaj delim z vami. Wuauuu! Kako dober občutek! Koliko sem morala "prehoditi" v življenju, da sem sedaj prišla do te točke, da lahko pišem. Iskreni zapisi, počutje, doživetja, osebna rast… Rastemo celo življenje, vsak dan in vsak trenutek, vendar le, če si dovolimo prisluhniti, si želeti in biti. Od nekdaj sem si želela lepih in zdravih, srečnih trenutkov. Zdravega odnosa s partnerjem, starši, z otroki, prijatelji in osebami, ki pomenijo. Vedela sem, da si zaslužim več kot to, kar sem prejemala. Vedela sem, da me v prihodnosti čaka točno ta točka, na kateri sem sedaj. Ampak za vse to sem morala trdo garati.    Skozi življenje sem se srečevala s prijetnimi in manj prijetnimi občutki, dogodki, na katere nisem imela vpliva. Dogodki, ki so me zaznamovali. Dogodki katere sem sprejela in se naučila z njimi živeti, četudi so zelo boleči. Ko se ozrem nazaj vidim, da se je vse dogajalo z razlogom, čeprav tak...
29 komentarjev
Preberite več

Skupina za ženske

 Novembra 2020 sem ustvarila skupino za ženske "Podporna skupina za ženske DOVOLJ DOBRA". Srečanja so brezplačna in jih izvajamo preko ZOOMa. Dame se povežemo vsak drugi torek in odpiramo različne teme. Teme izbiram glede na potrebe in zanimanje članic ali aktualno počutje. Ali pa preprosto na mojo inspiracijo. Ker je to podporna skupina se znotraj nje v prvi vrsti podpiramo, spodbujamo in se poslušamo. Vsaka od članic ima svojo zgodbo, svoje stiske in izzive. Vsaka ima svoje šibkosti, kvalitete in vrednosti. V skupini se dekleta počutijo zelo varno in sprejeto. Zato so tudi precej odprta, aktivna in željna novih spoznanj. Samo ime skupine izzove v nas, da smo DOVOLJ DOBRE , da se tega zavedamo. Da se sprejmemo take kakršne smo. Seveda imamo na izbiro, da smo dovolj sposobne in da lahko še rastemo, ali obtičimo v osebnem nezadovoljstvu. V ta namen smo pričele s temo KAJ SPLOH ZAME POMENI IMETI SE RADA ? Ali se imam dovolj rada? Nadaljevale smo s temo KAJ STORITI S PROBLEMOM? ...
2 komentarja
Preberite več

Sodišče, naroki, obravnave

Uhhh kako neprijetni občutki ob pomisleku na sodne dvorane. Velike, hladne, temačne, občutki krivde, včasih nemoči in obupa. Vprašanja odvetnikov in sodnikov taka, da imaš občutek, da ti sodijo za najhujše kaznivo dejanje. Izjave in obtožbe nasprotnega udeleženca tako strahotne in ponižujoče, da ti prebudi občutke manjvrednosti, nehumanosti in ničvrednosti. Počutiš se osramočeno, četudi je to zelo daleč od resnice. Ampak kljub temu moraš ostati zbran, priseben in fokusiran na naslednja vprašanja in dogodke. Moraš se boriti zase ali za otroka. Moja izkušnja s sodišči traja že nekaj let. Sprva sem sodišče spoznala kot osumljena za kaznivo dejanje, kasneje kot priča za kaznivo dejanje, sedaj pa ga spoznavam kot skrbnica mladoletnega otroka. Čeprav si tega ne želim sem prisiljena se boriti oziroma sem dolžna se odzvati na vabilo naroka. Dolžna sem odgovarjati na tožbe. Dolžna sem zaščiti otroka in sebe. Nihče te ne vpraša kako se počutiš, sodišču ni pomembno kaj doživljaš, ampak so pomembn...
2 komentarja
Preberite več