DOVOLJ DOBRA

Mala Emina v Bosni in Velika Emina v Sloveniji.  Včeraj (22.4.2022) je bilo točno 30 let odkar sem v Sloveniji. Leta 92 je mala Emina zbežala iz vojne in prišla s svojo družino v Izolo, na varno okolje, v novo življenje. Mala Emina je doživela veliko neprijetnih trenutkov, veliko strahu, veliko stigmatizacij, veliko sprememb in veliko prilagajanja in soočanja z vedno novimi izzivi.  Mala in Velika Emina razumeta in poznata občutke neimetja. Razumeta kako je biti v vedno istih oblačilih, razumeta kako je stati v vrsti Rdečega križa in čakati na paket hrane. Razumeta kako je stati pred sošolci s sklonjeno glavo, ker ne pozna dobro jezika. Razumeta kako je skrivati nasmeh, zaradi "škrbavih" zobkov, razumeta kako je, ko nekdo kaže nate s prstom, ko te ne sprejema, ko se te izogiba. Razumeta posledice selitve. Razumeta kako je živeti v nezdravih družinskih odnosih, razumeta kako je živeti z občutkom krivde. Veliko tega razumeta. Mala Emina je preveč strahu doživela, in ta jo sprem...

  Vztrajam, ker hočem živeti! Zaslužim si živeti, saj sem zato na svetu. Ampak kako živeti? Sedaj lahko odgovorim kako želim živeti. Morala sem se naučiti tega, morala sem izkusiti manj prijetne občutke, dogodke, prav tako prijetne in lepe občutke. Sedaj lahko izberem kaj želim in česa ne želim... Zaradi mojih življenjskih izkušenj lahko pišem in govorim. Zaradi moje VZTRAJNOSTI in POGUMA sem premagala velike ovire. Ta vztrajnost me je pripeljala do točke zadovoljstva in zavedanja, da sem dovolj dobra taka kakršna sem. Dovolj dobra kljub nepopolnosti. In zakaj smo nepopolni? Zato, ker ne sledimo pričakovanjem družbe, družine, partnerjem, šefom? Ali zato, ker smo kršili pravila, ki so nam postavljena, ali moralne vrednote, običaje? Ali obstajajo popolni ljudje? Kakšni so? Jaz ne poznam takih. Menim, da ni popolnega človeka. Pomembno je, da smo dovolj popolni zase, za svoje življenjske potrebe in pričakovanja. Dovolj popolni za osebni uspeh. Dovolj popolni za svoj duševni mir. Člo...

Moj začetek, moj prvi blog, moje misli in razmišljanja, moja doživetja sedaj delim z vami. Wuauuu! Kako dober občutek! Koliko sem morala "prehoditi" v življenju, da sem sedaj prišla do te točke, da lahko pišem. Iskreni zapisi, počutje, doživetja, osebna rast… Rastemo celo življenje, vsak dan in vsak trenutek, vendar le, če si dovolimo prisluhniti, si želeti in biti. Od nekdaj sem si želela lepih in zdravih, srečnih trenutkov. Zdravega odnosa s partnerjem, starši, z otroki, prijatelji in osebami, ki pomenijo. Vedela sem, da si zaslužim več kot to, kar sem prejemala. Vedela sem, da me v prihodnosti čaka točno ta točka, na kateri sem sedaj. Ampak za vse to sem morala trdo garati.    Skozi življenje sem se srečevala s prijetnimi in manj prijetnimi občutki, dogodki, na katere nisem imela vpliva. Dogodki, ki so me zaznamovali. Dogodki katere sem sprejela in se naučila z njimi živeti, četudi so zelo boleči. Ko se ozrem nazaj vidim, da se je vse dogajalo z razlogom, čeprav tak...