Vztrajam, ker hočem živeti! Zaslužim si živeti, saj sem zato na svetu. Ampak kako živeti? Sedaj lahko odgovorim kako želim živeti. Morala sem se naučiti tega, morala sem izkusiti manj prijetne občutke, dogodke, prav tako prijetne in lepe občutke. Sedaj lahko izberem kaj želim in česa ne želim...
Zaradi mojih življenjskih izkušenj lahko pišem in govorim. Zaradi moje VZTRAJNOSTI in POGUMA sem premagala velike ovire. Ta vztrajnost me je pripeljala do točke zadovoljstva in zavedanja, da sem dovolj dobra taka kakršna sem. Dovolj dobra kljub nepopolnosti. In zakaj smo nepopolni? Zato, ker ne sledimo pričakovanjem družbe, družine, partnerjem, šefom? Ali zato, ker smo kršili pravila, ki so nam postavljena, ali moralne vrednote, običaje? Ali obstajajo popolni ljudje? Kakšni so? Jaz ne poznam takih. Menim, da ni popolnega človeka. Pomembno je, da smo dovolj popolni zase, za svoje življenjske potrebe in pričakovanja. Dovolj popolni za osebni uspeh. Dovolj popolni za svoj duševni mir.
Človek potrebuje veliko časa, da spozna sebe, svojo dušo, da se sprejme. To lahko traja celo življenje, lahko pa pride do spoznanja v najlepših srednjih letih. Lahko rečem, da sem jaz ravno tu, na sredini. Srečna sem, ker je to šele ali ravno sedaj, kakor vzameš. Srečna sem, da se ni zgodilo pozneje. Sedaj sem dovolj zrela, da lahko prinašam dovolj zdrave odločitve. Včasih tega nisem znala. Oziroma prinašala sem za takratno razmišljanje in takratne dogodke ne dovolj dobre odločitve. Nekatere niso bile najbolj pametne, nekatere so bile odlične!
Ena izmed teh je PISANJE. Pisanje doživljam kot duševno terapijo, čiščenje zamrznjenih neprijetnih občutkov. S pisanjem sem še enkrat podoživela vse travme. Na trenutke je bilo zelo boleče hkrati pa neverjeten občutek olajšanja. Moja preteklost postopoma ostaja v preteklosti. Sedaj lahko živim dovolj mirno sedanjost!
Danes je natanko 1 leto od moje prve objave, prvega zapisa. Praznujem lastne zmage! Še sama ne morem verjeti kaj vse sem doživela v enem letu! Koliko osebne rasti! Koliko ozaveščanja, sprejetja in osvoboditve! Predvsem osvoboditve občutka sramu! Koliko novega znanja sem pridobila, neverjetno! Ampak nimam dovolj! Jaz bi še! Želim se učiti, spoznavati, raziskovati! Želim se še dodatno izobraževati! Želim spoznavati nove obraze, prisluhniti novim zgodbam. Želim živeti bolj polno tukaj, sedaj in v tem trenutku! Želim še več zdravih odnosov! Želim še in še....
Preprosto ŽELIM ŽIVETI!
KER VZTRAJAM MI BO USPELO!!
Komentarji
Objavite komentar