Preskoči na glavno vsebino

Nisi sama!

Nisi sama, čeprav si takrat bila sama. Sama, nemočna, obupana in prestrašena. Sama takrat, ko ti je bilo najtežje. 

Ustrahuje te z odvzemom otrok, da jih ne boš nikoli več videla. Ustrahuje te, da boš ostala brez službe. Ustrahuje te, da ne boš preživela brez njega, ker nimaš svojega prihodka. Grozi ti, da te bo ubil. Grozi, da bo ubil sebe, če ga zapustiš. Grozi, da bo ubil tvoje najbližje, če poveš. Govori ti, da si nesposobna, grda in ničvredna. Prepričuje te, da si si sama kriva za to. Govori ti, da si to zaslužila, ker si se upirala, ker ga nisi poslušala. Prepoveduje ti druženja s prijatelji. Prepoveduje ti stik z zunanjim svetom. Jasno postavlja svoja pričakovanja. Zahteva, da si predana samo njemu. 

Strah te je bilo priznati in povedati, ker si bila prepričana, da ti ne bo nihče verjel. Strah te je bilo, če poveš, da se bo zgodilo hujše, kot je. Strah te je bilo, ker si se bala za življenja svojih najbližjih. Strah te je, da ti bo sodil ti pa hočeš živeti. 

To so izjave oseb, žensk, ki so prestale različne vrste nasilja. Zelo jih razumem, poznam te občutke. Grdi so! Ampak so za mano, tako kot za večino zaupnic. Vsaka ima svojo zgodbo, vsaka opisuje svojo izkušnjo. Eno zgodbo pa zelo težko sprejmem. Potrebovala sem nekaj dni, da sem predelala prebrano. Zgodi se, da slišimo ne slišano in ostanemo brez besed.

 "Strešno okno je zagrnil z staro odejo.Vedela sem kaj sledi, vedela sem da ne smem kričati, vedela sem da se ne smem premaknit.Sama pri sebi sem si govorila potrpi kmalu bo za tabo. Zdrži zaradi mami ne želiš da poškoduje še njo. Kmalu se malo bo konec. Občutek sem imela kot da se ura na njegovi uri ne premika. Prišla so vprašanja zakaj jaz kaj to počneš zakaj tako boli. Ne zmorem. Zakričim.ne zmorem bolečina še močnejša.... Zaključi kar je imel v planu. Jočem. Želim si normalno otroštvo zakaj jaz zakaj. Udarim po njem jezna sem. Ni me več tema. Ležim na tleh. Počasi odprem oči začutim bolečino po celem telesu. Zaprem oči in prosim da jih nikoli več ne odprem." 

Na izbiro imamo dvoje. Pogum ali predaja. Izbrale smo pogum! Izbrale smo življenje! Premagale najhujše in sedaj smo združene. Tokrat nismo same! 




Oznake:

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Moj začetek

Moj začetek, moj prvi blog, moje misli in razmišljanja, moja doživetja sedaj delim z vami. Wuauuu! Kako dober občutek! Koliko sem morala "prehoditi" v življenju, da sem sedaj prišla do te točke, da lahko pišem. Iskreni zapisi, počutje, doživetja, osebna rast… Rastemo celo življenje, vsak dan in vsak trenutek, vendar le, če si dovolimo prisluhniti, si želeti in biti. Od nekdaj sem si želela lepih in zdravih, srečnih trenutkov. Zdravega odnosa s partnerjem, starši, z otroki, prijatelji in osebami, ki pomenijo. Vedela sem, da si zaslužim več kot to, kar sem prejemala. Vedela sem, da me v prihodnosti čaka točno ta točka, na kateri sem sedaj. Ampak za vse to sem morala trdo garati.    Skozi življenje sem se srečevala s prijetnimi in manj prijetnimi občutki, dogodki, na katere nisem imela vpliva. Dogodki, ki so me zaznamovali. Dogodki katere sem sprejela in se naučila z njimi živeti, četudi so zelo boleči. Ko se ozrem nazaj vidim, da se je vse dogajalo z razlogom, čeprav tak...
29 komentarjev
Preberite več

Skupina za ženske

 Novembra 2020 sem ustvarila skupino za ženske "Podporna skupina za ženske DOVOLJ DOBRA". Srečanja so brezplačna in jih izvajamo preko ZOOMa. Dame se povežemo vsak drugi torek in odpiramo različne teme. Teme izbiram glede na potrebe in zanimanje članic ali aktualno počutje. Ali pa preprosto na mojo inspiracijo. Ker je to podporna skupina se znotraj nje v prvi vrsti podpiramo, spodbujamo in se poslušamo. Vsaka od članic ima svojo zgodbo, svoje stiske in izzive. Vsaka ima svoje šibkosti, kvalitete in vrednosti. V skupini se dekleta počutijo zelo varno in sprejeto. Zato so tudi precej odprta, aktivna in željna novih spoznanj. Samo ime skupine izzove v nas, da smo DOVOLJ DOBRE , da se tega zavedamo. Da se sprejmemo take kakršne smo. Seveda imamo na izbiro, da smo dovolj sposobne in da lahko še rastemo, ali obtičimo v osebnem nezadovoljstvu. V ta namen smo pričele s temo KAJ SPLOH ZAME POMENI IMETI SE RADA ? Ali se imam dovolj rada? Nadaljevale smo s temo KAJ STORITI S PROBLEMOM? ...
2 komentarja
Preberite več

Kam po poMOČ?

 Kam se lahko obrnemo, ko smo v stiski? Kdaj vemo, da smo v stiski? Ali je naša stiska resnična? Ali ne bi zmogli sami? Kaj pa, če še malo počakamo? Ali nam bodo verjeli? Komu naj zaupamo? Kaj pa, če nas bodo obsojali? Saj smo si sami krivi, da je tako! NE! Nismo! Kvečjemu smo zelo pogumni! Pogumni, ker smo zmogli prepoznati svojo trenutno stisko! Zmogli smo presoditi, da to kar se nam trenutno dogaja povzroča strah, bolečino in dvome. Povzroča nemir in tesnobo. Omejuje nas, stiska nas v kot. Ruši naše ravnovesje. Ruši naše odnose. Vpliva na naše zdravje, naše počutje. Omejuje naše cilje, plane in želje. Trenutno ne vidimo dovolj zdrave rešitve, ne vemo kako naprej. Trenutno ne zmoremo sami in potrebujemo nekoga. Nič ni narobe, če ne zmoremo sami, zato nas je toliko, da si pomagamo. Zato smo razvili empatijo, sočutje in solidarnost, da se podpremo. Ko prepoznamo svojo stisko takrat smo na pravi poti k iskanju rešitve! Bravo mi! Naslednji korak, kam se lahko obrnemo, na koga? Dobro...
Objavite komentar
Preberite več